KazaloKazalo  IščiIšči  Seznam članovSeznam članov  Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov  Registriraj seRegistriraj se  PrijavaPrijava  


Vrnimo se v leto 1978, ko je Voldemortova moč rasla in se je številčnost njegovih pripadnikov večala. To je čas, ko Bradavičarko obiskujejo Lily Evans, Severus Snape, James Potter, Sirius Black, Bellatrix Black, Remus Lupin in drugi. Profesorji imajo ogromno dela z uporniškimi generacijami, ki so vpisane na akademijo. Poleg tega se med ljudmi širijo govorice in strah pred Voldemortom. Koliko učencev bo prejelo njegovo znamenje, si nihče ne upa ugibati. Pojavlja se vedno več magov, ki se v drugačni podobi poskušajo izogniti problemom čarovniškega sveta. Čistokrvne linije se končujejo. Usoda čarovniškega sveta sloni na mladih učencih, ki obiskujejo Bradavičarko.











forum je nastal izpod rok glavne adminke eve. vsa grafika je njena last in hkrati last foruma. kode so last ustvarjalcev forumov, koda za podforume je last masqelinus., slike pa umetnikov z deviantarta.



Share | 
 

 Annabella Rae Morrissey

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down 
AvtorSporočilo
Annabella Rae Morrissey
Drznvraan
Drznvraan
avatar

Žival : astoria, my beloved cat
Varuh : volk
Palica Palica : 31 cm, vylin las, ebenovina
Število prispevkov Število prispevkov : 2
Pridružen/a : 13/05/2013
Spol : Female

ObjavljaNaslov sporočila: Annabella Rae Morrissey   Pon Maj 13, 2013 11:07 am


annabellaraemorrissey


YOU ARE MAGICAL
RAIN IS FALLING DOWN ON THE SIDEWALK, I WONT GO UNTIL YOU COME OUTSIDE

živjo, moje ime je annabella rae morrissey, toda brez problemov me lahko kličeš anna, pod nobenim pogojem pa ne bella.
na ta svet sem prišla prvega julija 1996, kar me naredi staro šestnajst let.
očitno sem tudi spolno bitje. privlačijo me tako fantje kot dekleta. ljudje so mnenja, da izgledam kot giza lagarce.
zdaj veš nekaj več o meni lahko nadaljujemo z intervjujem.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

YOU ARE INTERESTING FOR WHO YOU ARE
KEEP TOSSING ROCKS AT YOUR WINDOW, THERE'S NO TURNING BACK FOR US TONIGHT

nam lajko zaupaš kaj o tvojem značaju?

mja, torej. če sem iskrena tega raje ne bi storila, nobena skrivnost ni, da nerada razpredam o sebi. a tokrat, naj vam bo, ker sem relativno dobre volje. ljudje pri mojem opisu radi uporabljajo predvsem pridevnike kot so 'divja', 'uporniška' in 'težavna'. meni pa je najbolj ugaja beseda samostojna - kar sem definitivno. ne zaupam avtoritetam, sovražim, če me kdo poskuša nadzorovati ali mi ukazovati, ne verjamem v ljubezen na prvi pogled ali karkoli podobnega in nasploh, v vseh pogledih, rada verjamem, da sem sama gospodarica svoje usode.

v katerih stvareh uživaš?

prepovedano je vedno slajše. najbrž je to samo po sebi dovolj zgovorno, mar ne? no, čeprav je to čista resnica, pa ne počnem ničesar zato, da bi izpadla kul ali - bog ne daj, želela vzbujati pozornost. na splošno me ne briga, kaj si kdo misli o meni, zato česarkoli se pač lotim, počnem izključno, ker je meni v užitek. ampak predvidevam, da ste s tem vprašanje ciljali bolj na takšen odgovor; rada imam quidditch, knjige, glasbo, risanje, pisanje pesmi, zabave, mojo mačko in seveda magijo. kar se pa mojega filozofiranja o prepovedanih rečeh tiče pa povem samo še to, da medtem ko mnogi raje živijo mirno, znotraj obsega svojega ugodja in varnosti, mene dosti bolj privlačijo stvari onstran teh mej - nevarnost, užitek. carpe diem, right?

česa pa ne maraš?

med stvarmi, ki mi načenjajo živce se najde veliko stvari, od politike do bradavičarskih puhloglavk in bedakov. seznam je mnogo predolg, da bi ga lahko objasnila, verjemite mi.

imaš kaj zastavljenih ciljev za prihodnost? sanje?

prepričana sem, da ste me do sedaj že dovolj spoznali, da vam je jasno, da tega ne bom razkrila, pa če imam kakšne ambicije in želje ali ne. to jemljem kot nekaj najbolj osebnega in ne vidim razloga, zakaj bi jih morala s komerkoli deliti. zavist in hinavstvo ljudi sem spoznala do obisti in ne potrebujem nikogar, ki bi mi stal na poti mojih sanj.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

MY LIFE IS A MESS
HERE'S HOW WE DO; RUN BABY RUN, DON'T EVER LOOK BACK, THEY'LL TEAR US APART

zaupaj nam kaj o tvoji preteklosti.

*zaničljivo* na to vam lahko odgovori althea, moja 'mama'. upam da boste uživali.

"moja annabella. seveda, spomnim se kot da bi bilo včeraj." ob mojem vprašanju ženska dvigne roko, okrašeno s številnimi prstani in brezhibnimi dolgimi nohti, k umetelni pričeski, si rahlo pogladi velike kodre in se s prepričljivo nostalgijo v očeh zazre skozi okno. "sirotišnica v kateri je živela, je bila - kot so nedvomno tudi vse druge, naravnost obupna. že od daleč sem zaznala vonj po pozabljenih sanjah in zlomljenem duhu," čez nekaj trenutkov začne s pripovedjo.
velika, temačna in preprosto opremljena hiša. pred njo stoji vitka mlada ženska v belem hlačnem kostumu, viha nos nad prizorom pred sabo in nasploh vsak delček njene telesne govorice kaže, da ji je njeno početje izpod časti. namrščena se s konicami prstov dotakne kljuke in odrine velika vrata, nato pa zavzdihne in izgine v notranjosti.
"sram me je govoriti o mojem življenju preden sem jo posvojila. bila sem razuzdana in podivjana, a ponosno lahko rečem, da me je enkrat kakor strela z jasnega zadelo, kako grozljive posledice ima lahko moje početje in odločila sem se, da je čas za spremembo. potrebno je bilo veliko truda, znoja in solz, da sem se otepla preteklosti. posvojitev je bila velik korak - takrat sem zares čutila, da ni več poti nazaj. k sebi sem vzela najstarejšega otroka, z najmanj možnostmi za dom, a me kljub moji dobroti usoda ni prenehala tepsti." iz prsi se ji izvije globok vdih, nedvomno zavoljo dramatičnega učinka. premor med pripovedovanjem podaljša še toliko, da si odpne plašč in razkrije bleščečo biserno ogrlico. čeprav nič ne rečem, se z nasmeškom pohvali, da je le ta najnovejša pridobitev s strani njenega moža, ko opazi, da jo bežno ošinem s pogledom. končno se odkašlja in nadaljuje. "vzljubila sem jo, bog mi je priča, zato je bil zame njen leden odnos še toliko bolj boleč." na plano potegne robec in si z oholo kretnjo popivna oči, v katerih ni niti sledi o solzah. "dala sem ji vse, tako materialne reči kot svojo mladost, a zaman. z odraščanjem je postajala vedno lepša - seveda še zdaleč ne tako kot jaz, ko sem bila njenih let, saj zase ni pretirano skrbela, a kljub temu se mi trga srce ob misli na vse dekliške reči, ki bi jih lahko počele skupaj. toda ne, ona je raje preživljala počitnice v tej svoji šoli, kar je naravnost čudaško, med poletjem pa je včasih cele dneve sploh nisem videla, saj se je potepala kdo ve kje ali pa, zaprta v svojo sobo, poslušala svojo divjaško glasbo." kakor puščica se vzravna na stolu in se namrgodi kakor, če bi se spominjala še posebej neljubega dogodka.
svetlo, prevzetno domovanje bogate družine, pravi dvorec v očeh srednjega finančnega razreda. v ranih jutranjih urah, malo pred sončnim vzhodom, mir skali nenaden ropot v otroški, pardon, najstniški sobi. ženska v svileni spalni srajci, ki se je ravnokar odpravljala proti toaletnim prostorom ob tem sunkovito spremeni smer in se brez opozorila požene v annabellino spalnico. ob pogledu na hčerko v spranih kratkih hlačah, bulerjih, majici svoje najljubše skupine in s podivjanimi lasmi, ki se je ravnokar pobrala po grdem padcu z okenske police ji zaplapola kri v žilah. zgrabi jo za brado, obrne njen obraz k sebi ter se zazre v njene rahlo pordele, steklene oči in nemudoma ve kaj je na stvari. "prejšnjič alkohol, danes trava, kaj bo naslednje?" zadirčno zalaja. "kdaj me boš končno poslušala in si prenehala uničevati življenje? jaz sem šla skozi to, prekleto. kako moreš biti tako neumna in ponavljati moje napake? se sploh zavedaš kaj vse sem dala zate? ti pa mi to vračaš s takšnim obnašanjem!" kričanje se nadaljuje, dokler dekletu ne prekipi. "NIKOLI ne bom kakor ti. zaupaj mi, raje umrem," zasika, sita vseh očitkov o tem kako se njena mati žrtvuje, zlobna najstnica pa si namerno želi škodovati, samo, da bi ji kljubovala. kozje molitvice se nadaljujejo še kar nekaj časa, a sedaj le še mrtvo strmi v 'mamo' in čaka, da bo konec. nihče v vili več ne spi.
"upornica je, v vseh pogledih. vraga, čudi me, da njenim profesorjem še ni prekipelo. nedvomno dobro skriva svoje vragolije. bistra, nadarjena in samostojna je, a tako prekleto trmasta. če sem iskrena bi ji privoščila, da jo vržejo s šole, morda bi jo to streznilo. nikoli me ni upoštevala, kaj šele katerega od mojih mož," končno za trenutek odloži masko in mi prihrani svoje stokanje o tem, kako jo posvojenka zavrača. zdrzne se, kakor, da bi se zavedla, da je bila pravkar za drobec preveč odkrita. zbere se in poskuša popraviti škodo. "ah, toda kaj moremo? ne glede na tegobe, so to naši otroci in bili bi izgubljeni brez njih," zavzdihne in se pocukrano nasmehne. "pred nekaj meseci sem posvojila še isabelle. punčka je srček, a ne premore četrtino annabelline osupljive inteligence. nič zato, se bo pač morala bogato poročati. to ne bo problem, saj je navsezadnje moja hči." mehko se zasmeji svoji šali, v kateri je najbrž več resnice kakor v čemer koli, kar mi je danes povedala o sebi in me vljudno odslovi. dvorec zapustim z mešanimi občutki, med katerimi izstopa odkrito sočutje do dekleta, ki preživlja najlepša leta življenja pod vplivom te ženske.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

I AM A WIZARDING PERSON

I PURCHASED THESE AT DIAGON ALLEY

prva postaja: palica

na svojo palico sem močno navezana, vse odkar je zadrhtela v mojem prijemu, in težko bi se sprijaznila, če bi ostala brez nje. ne rečem, da je kaj posebnega, a je pač moja palica. dolga je dobrih enaintrideset centimetrov, iz nerealno črne ebenovine, z vylinim lasom v jedru.

druga postaja: žival; podgana, mačka, krastača ali sova?

mačka, brez dvoma. črna dolgodlaka lepotica, s smaragdno zelenimi očmi se odzove na ime astoria, a seveda samo meni.

pri urah OPMS se učite priklicati varuha. katero bitje te preseneti?

volk. temno siv in bel, mogočen volk.

iz omare pride bavkar. česa se najbolj bojiš?

jasno je, da sovražim govoriti o svojih strahovih, čeprav so povsem človeški, vsakdo jih ima. jaz pa seveda ne maram biti kot drugi, zato ni to nič čudnega. kljub temu, ko stopim pred bavkarja, se ta preobrazi v moje starše - prave starše. ne poznam jih, zato so obrazi zabrisani, a preprosto vem, da sta to onadva. ležita na tleh, iznakažena, v luži lastne krvi in z njuno smrtjo izgine vsakršna možnost, da bi ju kdaj spoznala.

znajdeš se pred ogledalom ajneneperh. kaj vidiš?

odlično, še eno osebno vprašanje. to je bil sarkazem, če slučajno niste bili prepričani. moje hrepenenje? spoznati mamo in očeta. sestre in brate, če jih imam. pravo družino.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

IF YOU GIVE THEM THE CHANCE, DON'T
SELL YOUR HEART, DON'T SAY WE'RE NOT MEANT TO BE, RUN BABY RUN, FOREVER WILL BE

kako ti je ime v resničnem življenju? imaš vzdevek?

call me sophia.

si fant ali dekle?

last time i checked i was still a girl.

zanimivo! kako te pa lahko kontaktiramo?

you can always pm me & if you want my skype or something just ask, i don't bite. hard.

kako dolgo pa že roleplayaš? samo radovedni smo.

uuh, i guess it's been around year or two, but i'm not sure. sorry, i don't keep track of these things.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
 
Annabella Rae Morrissey
Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Lumos Maxima :: Forum ::  -
Pojdi na: